Passionné(e) de lecture ? Inscrivez-vous gratuitement ou connectez-vous pour rejoindre la communauté et bénéficier de toutes les fonctionnalités du site !  

Glanum

Couverture du livre « Glanum » de Andrej Medved aux éditions Lud Literatura
  • Nombre de pages : (-)
  • Collection : PRILEKI
  • Genre : (-)
  • Thème : Non attribué
  • Prix littéraire(s) : (-)
Résumé:

Brati poezijo Andreja Medveda je kot vreci pest fine mivke v zrak in opazovati, kako vsako zrnce posebej za trenutek negibno obvisi v praznini. Zato posamezna pesem ni zgolj zrno zase, temvec tudi del daljsega niza, nekaksne pesniske meditacije. Ko puscavski pesek zavrtinci cas, se zacne... Voir plus

Brati poezijo Andreja Medveda je kot vreci pest fine mivke v zrak in opazovati, kako vsako zrnce posebej za trenutek negibno obvisi v praznini. Zato posamezna pesem ni zgolj zrno zase, temvec tudi del daljsega niza, nekaksne pesniske meditacije. Ko puscavski pesek zavrtinci cas, se zacne Medvedov pesniski govorec vracati v casu in prostoru proti neki odlocilni izkusnji, ki daje vsaki njegovi zbirki nekoliko drugacne poteze. V Glanumu jih doloca intimna mesanica ljubezni in minljivosti na lovu za trenutkom dozivete - ne pa se povsem razodete - skrivnosti.Glanum - anticno rimsko mesto v danasnji Provansi - v Medvedovi zbirki predstavlja casovno vozlisce, v katerem se stikajo razlicne zgodbe, uzrte skozi optiko govorceve lastne izkusnje. Spoznanje o minljivosti obseda prebivalce mesta in zivali, ki zdijo v zavetrju limonovih nasadov, pravi Medvedov govorec pod krinko nakljucnega opazovalca, v resnici pa znanega prisleka, ki tako skozi cas opazuje predvsem samega sebe. Ko se namrec vzivi v pozabljeno anticno mesto, s tem ne ozivi zgolj vrveza njegovih nekdanjih prebivalcev, temvec se poskusa oprijeti tudi svoje lastne preteklosti in skozi njo osmisliti svoj obstoj: Da jutro, spet, za vekomaj, odstre pomladni dan v ljubezensko obljubo.Toda, konec koncev, Medvedov govorec ve, da bi vsa pokrajina, ki se pred njim suho razpira, brez njega ostala neposeljena: on, spotikljavi pritlikavec, je pokrajino napolnil s casom in cas s pokrajino. In ve, da zal nicesar od tega ne bo smel ali mogel odnesti s sabo - razen seveda elegicnega spomina na pridobljeno sreco in trenutka, ki mu ga je bilo dano se enkrat podoziveti. A tudi to je ze spominjana pozaba srece ...Andrej Hocevar

Donner votre avis